Z novimi pristopi v gradnji stanovanjskih hiš, ki teži k vedno večji tesnosti in izolativnosti stanovanjskih objektov, je prisilno prezračevanje skoraj obvezno, saj le tako dosežemo zadostno zračenje stavbe in prostorov v njej ter tako preprečujemo nastajanje vlage in plesni.

Tako prezračevanje se imenuje prisilno prezračevanje oz. prezračevanje z rekuperacijo toplote odpadnega zraka. Prisilno prezračevanje lahko primerjamo z odpiranjem oken in sicer tako, da prezračimo celotno hišo in sicer na vsaki 2 uri za 10 minut popolnoma odpremo okna na obeh straneh hiše (podnevi in ponoči), da naredimo prepih ter tako prezračimo hišo.

Razlika med prisilnim prezračevanjem in prezračevanjem z odpiranjem oken je predvsem v izgubi energije, ki jo povzroči odpiranje oken. Ko pozimi odpremo okno nam uide ven toplota, kar je potrebno potem nadomestiti z dodatnim ogrevanjem. Ravno tako nam poleti uide v zunanjost ohlajen zrak, ki ga nadomestimo s toplim zrakom iz zunanjosti, ki ga je potrebno ponovno ohladiti. Ogrevanje in ohlajevanje zraka pa pripelje do večje porabe energije in posledično večjih stroškov. Prednost prezračevalnega sistema   je tudi, da nam poleti v hišo ne pridejo razni insekti kot so komarji, itd.

Pri prisilnem prezračevanju uporabimo ventilatorsko enoto, ki ima vgrajen rekuperator toplote odpadnega zraka, kjer pozimi uporablja odpadni zrak za ogrevanje čistega zraka oz. obratno poleti uporablja ohlajen zrak iz notranjosti, da ohladi topel zrak iz zunanjosti. Prisilno prezračevanje deluje tako, da v bivalnih prostorih, kot so dnevna soba, spalnica, otroška soba, itd. vpihujemo sveži zrak. V prostorih, kjer se ustvarja neprijeten vonj, kot so kuhinja, kopalnica, stranišče, itd. pa sesamo umazani zrak. Cevi, preko katerih dovajamo in odvajamo zrak so iz plastičnih mas in jih ponavadi vgradimo v betonske plošče oz. v estrih ali izolacijo v tleh oz. v spuščenem stropu.

 

 

 

Nalaganje...